Benjamin Pogačar Prešeren

Druženje z Benjaminom nam je polepšalo dan

Če se le da si na izročitvah vzamemo malo več časa, da skupaj ob kavici vsaj malo poklepetamo, se bolje spoznamo tudi z našimi obdarovanci, donatorji, šolami, terapevti, učitelji ali zdravniki. Včasih ni dovolj, da nekomu samo pomagamo, ampak si je treba vzeti tudi čas za drugega, saj je postal tako dragocen in neprecenljiv. Tudi tokrat je bilo tako. Že pred predajo nas je pred vhodom v šolo pozdravil Benjamin, skupaj z njegovim očetom Alešem in donatorko Jasno Ružički  me je najprej pospremil do prostorov, kjer med tednom v šoli biva, se uči in druži z vrstniki. Povedal je, da je njihova skupina zelo samostojna, da morajo po vnaprej določenem seznamu sami  skrbeti tudi za red in čistočo, pospravljanje, pranje perila, pripravo  kosila in učenje. V sobi kjer biva, ima Benjamin, ki je velik ljubitelj živali še terarij s kuščarjem gekonom in bogomolko. Tudi za redno  telesno vadbo in  hojo skrbi in vse ostalo kar je potrebno, da ostaja v kondiciji.  Je tudi vzornik svojim vrstnikom, pravi da je izkušnje nabiral doma v družini, predvsem pri obeh sestrah s katerima se dobro razume in sta mu v veliko oporo in pomoč. Veseli me, da se Benjamin tudi na šoli dobro počuti in je lepo sprejet.

Sedaj se hlače ne bodo več trgale

Nato smo druženje nadaljevali pri gospe Tamari v delovni terapiji kamor je g. Mitja iz podjetja Bauerfeind pripeljal voziček in poskrbel  za dobavo in dodelavo vozička. Še posebej nam je bila všeč metalno modra barva. Benjamin je bil zadovoljen in srečen, ker bo končno lahko sedel v udobnem in dovolj velikem vozičku, ki mu ne bo trgal hlač. Tudi oče ga je takoj preizkusil, vsi smo bili presenečeni kako je lahek in enostaven za potiskanje in zlaganje v avto, pa tudi varen, kvaliteten in stabilen. Glede na starega, že zdavnaj premajhnega in zmajanega, ki mu je vseeno služil skoraj dobrih sedem let. Lahko smo se tudi sami prepričali, ko nam ga je pokazal v svoji sobi. Razlika je očitna.

Srečno vožnjo želimo Benjaminu in njegovi družini.  Naj mu dobro in dolgo služi na novih dogodivščinah in potepanjih v naravi. Konec tedna ga je že takoj preizkusil pri opazovanju orlov v naravi in nam poslal sporočilo:

Modra raketa je sprobana

»Zelo sem srečen, ko grem z novim vozičkom brez strahu ven, resnično hvala vsem, ki ste mi pomagali zbrati vsa sredstva za nakup iz srca sem vam hvaležen. Hvala zavodu Vid in vsem donatorjem. Še tako naprej, da osrečite čim več ljudi in jim izpolnite čim več želja. Lep pozdrav Benjamin«

 
Hvala vsem, ki ste bili del te dogodivščine in z lepimi željami Benjamina  pospremili na njegovi poti.  Z očetom sva se naslednji dan po predaji slišala. Rekel  mi je, da je še vedno pod vtisi srečanja in da si verjetno ne moremo  predstavljati kaj družini in Benjaminu pomeni nov voziček, saj si ga sami nikoli ne bi mogli privoščiti. Brez njega pa si življenja ne znajo predstavljati.

Ja, verjetno se po 25 letih svojega dela še vedno čisto ne zavedamo, da s pomočjo donatorjev za seboj puščamo svetle dobre lučke, ki družinam v stiski olajšajo in polepšajo življenje. V zavedanju, da v stiskah niso sami.

Benjamin potrebuje nov invalidski voziček