Zgodovina

Začetki dejavnosti Humanitarnega zavoda VID segajo v leto 1992, ko je skupina posameznikov začutila, da je potrebno nekaj narediti na področju pomoči otrokom. S tem namenom je bilo ustanovljeno društvo za pomoč otrokom. Bili smo nova država, v kateri marsikdo še ni uvidel dejstva, da smo stopili na pot, ki bo socialne in zdravstvene pravice vedno bolj postavljala pod vprašaj denarja. Da bo medgeneracijska solidarnost in solidarnost do ljudi, ki v življenju nimajo te sreče, da bi lahko živeli samooskrbno življenje, ampak bodo zaradi bolezni, invalidnosti, izgube zaposlitve prikrajšani za dostojnost in bodo prikrajšani tudi njihovi otroci, ki bodo najbolj trpeli. Še najbolj družine, ki imajo otroka s posebnimi potrebami.

Zavedali smo se, da hiter razvoj znanosti, pripomočkov za bolj neodvisno življenje in terapevtski pristopi z vsakim dnem bolj in hitreje napredujejo. Da bodo osebam, ki so zaradi kakršnihkoli telesnih ali zdravstvenih omejitev omogočali vedno več, a obenem bodo vedno dražji. Saj njihova sofisticiranost in tehnološki razvoj ter individualiziranost zahtevajo številne prilagoditve za uporabnika.  Tako rekoč je vsak prilagojeni pripomoček individualiziran.

Akcije, ki smo jih v dveh letih pred ustanovitvijo zavoda izvajali so bile obenem tudi nekakšno tipanje in spoznavanje Slovencev in njihovega odnosa do dobrodelnosti. Do tega, kakšne so njihove reakcije, ko jih poprosiš za pomoč.

V letu 1994 se je ustanovil zavod VID, katerega namen je bil institucionalizirati svojo dejavnost na področje vse Slovenije. Ustanovitev je pomenila tudi odločitev za več strokovnosti, kajti odločanje v društvu je nekaj popolnoma drugega kot v zavodu. Kajti društva so predvsem organizacije, ki so namenjene svojim članom, medtem, ko je Humanitarni zavod VID nečlanska organizacija in je namenjena vsem, ki glede na njegovo usmeritev potrebujejo pomoč. Za nas ni pomembno, v katero društvo je otrok včlanjen glede na njegovo bolezen ali invalidnost, ne iz katerega konca Slovenije je. Pomembno je, da ta otrok potrebuje pomoč.

Nemalokrat nas ljudje vprašajo od kod ime Zavod VID.

V tistih časih je bilo moderno, da so podjetja dobivala čim bolj tuja imena. Predvsem angleške nazive. Tako moderno naj bi to zvenelo. A mi smo želeli nekaj lepega. Nekaj, kar v resnici ponazarja našo dejavnost. In spomnili smo se čudovite slovenske pravljice KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO. Saj ponazarja bit naše dejavnosti. Vsi stopimo skupaj in pomagamo. 

Obenem pa ime VID pomeni tudi kot kratica:

Volja In Dobrota    (imeti voljo pomagati in narediti nekaj dobrega)

Videti In Darovati   (videti, da nekdo potrebuje pomoč in daruješ, da mu bo lepše)

VID  kot videti, da nekdo potrebuje pomoč

VID kot vid, ki ga imamo ljudje, saj smo pomagali tudi otrokom s težavami vida...

Pomagali smo na skoraj vseh koncih Slovenije in se lotili marsičesa. Gradili smo dvigala, pomagali otrokom s cerebralno paralizo, slepim, nepokretnim, s hudimi duševnimi motnjami... Kupovali in podarjali smo pripomočke, ki jih starši brez naše pomoči in pomoči donatorjev svojemu otroku nikoli ne bi mogli zagotoviti. Predvsem tistih pripomočkov, ki ji zavarovalnica pokrije le delno ali pa sploh ne.

Delovali smo po vsej Sloveniji. Nismo se zaprli v ozek lokalni kotiček. Večina naših pomoči se je odvila širom Slovenije, kajti menimo, da smo tako majhna država, da delitev na razne stvari, bolezni, pripadnosti... in postavljanje plotov med nami nima nobenega smisla. Nikoli se tudi nismo zapirali v ozke društvene okvire, ki so namenjeni samo eni vrsti bolezni, invalidnosti itd., pomagali smo povsod, od koder je prišla prošnja.

Nikoli nismo imeli za konkurenco drugih humanitarnih, dobrodelnih in podobnih organizacij, ampak za enako misleče, da lahko sodelujemo pri ustvarjanju lepšega sveta. Spoznali smo čudovite ljudi v teh organizacijah, s katerimi smo ustvarjali lepši svet. Pa tudi, če so bili to ljudje s katerimi smo se prvič srečali. Vsem nam je bilo skupno dobro otroka.

Zavod Vid je bil prvi, ki je oral ledino pri vključevnanju nezaposlenih oseb v programe pridobivanja sredstev za delovanje humanitarnih organizacij, sodeloval je pri predlogih za spremembo zakonodaje, prisoten je bil pri soustanavljanju Centra nevladnih organizacij, s poverjeniki organiziral direktni pristop do donatorjev...

Bili smo prvi, ki smo zaznali potrebo po podpori programom rehabilitacije po nezgodni poškodbi glave ter sodelovali s prvim slovenskim Centrom za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo ZARJA iz Ljubljane, nato pa smo pomagali na noge še drugemu Centru Korak iz Kranja.

Pomagali smo obema z opremo, kritjem stroškov strokovnjakov, ki so obravnavali poškodovance. Podpirali smo jih dolga leta, preden je država ugotovila, da je nekdo drug vzpostavil sistem, ki ga v Sloveniji še ni bilo in bi ga bilo dobro sprejeti v koncesionarski sistem. Danes je ta vrsta obravnave vključena v sistem zdravstvene in socialne koncesije.

Želvica, simbol akcij zavoda VID, se je postavila na noge, ko smo leta 1997 z zelo odmevno akcijo za novo leto obdarili več kot dva tisoč otrok v vseh rejniških družinah širom Slovenije. Uspeli smo, kljub temu, da so mnogi dvomili, da nam bo uspelo. Animirali smo Centre za socialno delo, da so poskrbeli za dostavo daril na njihovem območju. Daril, ki smo jih zbrali skupaj z našimi donatorji. Uspelo nam je.