Že leta nam ljudje, ki pa ne želijo biti posebej imenovani in izpostavljeni zaradi nečesa, kar je popolnoma človeško dobro dejanje, namenjajo podporo z botrstvom otrok in mladostnikov. Namenjajo del svojih sredstev zato, da bi otroci, ki morajo zaradi različnih vzrokov živeti v vzgojnih zavodih, imeli lepše in boljše življenje. Kaj pomeni botrstvo tem otrokom so nam napisali iz Vzgojnega zavoda Kranj. Vse to je potrditev njihovim botrom, da so se odločili prav. Vabimo vas, da se botrstvu pridružite tudi vi.

KAJ OTROKOM POMENI BOTRSTVO?

Vzgojni zavod Kranj je z vztrajno in dolgoletno pomočjo zvestega sodelavca Zavoda VID, v letih skupnega sodelovanja, širšemu okolju in posameznikom predstavil, kdo in kaj počno otroci in mladostniki, ki bivajo v stanovanjskih skupinah. Z vztrajnostjo smo podrli različne tabuje o vzgojnih zavodih in pripomogli k temu, da se širi zaupanje ljudi v otroke in mladostnike, ki imajo za seboj težke življenjske  izkušnje, njihova nepredvidljiva, moteča vedenja pa so le odraz stisk in nezaupanja tako vase kot v svet, ki jih obdaja in jih je že nič kolikokrat prizadel in razočaral.

Otroci in mladostniki Vzgojnega zavoda Kranj že dolga leta dobivajo donacije humanitarnega zavoda Vid v obliki mesečnih žepnin. Ljudje, ki mesečno del svojega denarja nakazujejo določenemu fantu ali dekletu, na diskreten in spoštljiv način vstopajo v kontakt z njim in mu pomagajo. Iz leta v leto se veča skupina ljudi, ki so se odločili, da otrokom, ki prihajajo iz okolij z izrazito okrnjenimi možnostmi in hkrati z ogromno potrebo po sprejetosti omogočijo, da preko različnih aktivnosti in materialnih dobrin enakovredno vstopajo v širše okolje. V preteklosti so ti otroci prav iz nezadovoljenih potreb iskali napačne potrditve, za trenutek naklonjenosti so nemalokrat žrtvovali sebe. Togotni so, včasih ignorantski, v resnici pa tako ranljivi. Upirajo se, so grobi, a jih je le strah. Jokajo na skrivaj, a vedno iskreno. Smejijo se glasno, saj smeha ni treba skriti. Tisočkrat na dan se izražajo na grob, žaljiv način, a mislijo resno, ko rečejo »hvala«. In takrat veš, da si položil kamenček v živopisan mozaik njihovih življenj.

»Običajna najstnica sem,« pove dekle, ki je prišlo pred tremi leti v stanovanjsko skupino. »Živim na kmetiji s starši in sestro. Med tednom hodim v srednjo šolo, kjer imam prijatelje, sošolce, hkrati pa se vračam v stanovanjsko skupino, kjer imam svoj mir in pomoč s strani odraslih pri delu za šolo in veliko priložnosti, da preverim in vidim kaj znam in kaj zmorem. Obiskujem frizersko šolo v Kranju in razmišljam o nadaljevanju šolanja na kozmetični šoli, saj me to zelo veseli. V zavodu sem imela možnost spoznati veliko stvari, ki jih doma ne bi mogla, na primer: se spustiti v jamo, obiskovati fitnes, streljati z lokom itd. V tem zavodu sem že skoraj tri leta in moram priznati, da sem se veliko naučila in spremenila, na bolje, seveda. Velikokrat, ko si nekaj zaželim in se mi želja uresniči, vem, da je nekdo plačal za to kar imam, da je daroval svoj denar meni in s tem doprinesel k moji sreči, kakršne doma ne morem dobiti. Rada bi se zahvalila vsem dobrim ljudem, ki nam pomagajo, da si lahko včasih privoščim enake stvari ali celo kakšno stvar več kot moje sovrstnice v razredu. Takrat vem, da sem v redu dekle.«

»Zelo lepo je slišati že samo to, da nekdo zbira denar za ljudi, ki nimajo. Jaz in tudi ostali, ki denar dobivamo, najbrž vemo, kako to je. Oseba, ki pošilja ta denar, mora imeti zelo veliko srce in razumevanje do mene, saj velikokrat naredim kakšno napako, pa vseeno pošlje denar zame. Jaz že nekaj let prebivam v stanovanjski skupini in odhajam domov k očetu, ki je brezposeln in mi ne more kupiti oblek, superg, plačati tabora v Marindolu, pa vendar vem, da je nekdo dal zavodu denar zame. Res sem ponosen na to.«

Kako naj se otroci, mladostniki, ki nikoli niso imeli vzora in modela, kaj je toplina doma, kaj pomeni družinsko načrtovanje življenja naučijo rokovati, upravljati z denarjem, varčevati, brez evra v žepu? Kako naj imajo sanje o tem, da bi kaj imeli, kupili, ko vedo, da starši nimajo, ko vedo, da je večino uresničitev sanj povezanih z denarjem? Denar jim predstavlja, materialno varnost, ki je največkrat neustrezno nadomestilo za čustveno varnost. Že vedenje, da nekje, nekdo misli prav na določenega fanta, dekle, jim daje dober občutek, ker vedo, da je nekomu mar tudi za njega, za njegove potrebe, njegove sanje. Mladi potrebujejo ljudi, ki verjamejo vanje, ki jih brezpogojno podpirajo na poti odraščanja. Eden je povedal tole: »Zelo sem hvaležen, da dobivam donacijo, saj sem šel poleti lahko na jamarski tabor v Nemčijo in šel s taborniki na Kolpo. Dobil sem že veliko velikih in lepih stvari. Ne potrebujem več veliko, le kakšen evro za pot domov, za šolo in mogoče za na tabor drugo leto, saj so mi obljubili, da bom postal taborniški vodnik.« Zasvetile so se iskrice v očeh, ponos je zasijal na obrazu fanta, ko je povedal, da bo napredoval v svojem življenju.

Hvala vam, spoštovani neznani sodelavci, prijatelji, podporniki za delo, poslanstvo, ki ga opravljate za in z nami.

Staša Sitar,  VZ Kranj