Menu

Duško Djukanović

Slepi Duško si brez brajeve vrstice ne predstavlja več šolanja

Prav na Martinovo, pozno popoldne, smo skupaj s tiflopedagoginjo Saro Češarek pripravili predajo brajevih vrstic, yawsa in ostale opreme, brez katerih si slepa Zara in Duško ne predstavljata več šolanja. Odprli smo jima okno v svet lažjega branja, učenja, pisanja in raziskovanja. Postala sta samostojna in enakovredna svojim videčim vrstnikom, starši pa razbremenjeni vsakodnevne pomoči.

12-letni Duško Djukanovič obiskuje 6. razred redne osnovne šole OŠ Prežihovega Voranca na Jesenicah, kjer ima spremljevalko. Pomaga mu pri vseh dnevnih šolskih aktivnostih, dogovarjanju, usklajevanju, seljenju iz razreda v razreda, prenašanju opreme in vsega ostalega kar Duško potrebuje, da uspešno sledi pouku. Je izredno nadarjen in uspešen učenec. Mamica je ponosna na njega. Tudi ona nam je poslala sporočilo in zahvalo za podarjeno brajevo vrstico in ostalo opremo vredno višini 4.497 evrov, ki smo jo kupili za Duška, da mu ne bo več treba pisati z brajevim strojem.

“Spoštovani, brez brajeve vrstice, bi si težko zamislila pouk na predmetni stopnji. Delo z vrstico je lažje in hitreje, v šoli je tudi vsem lažje delati in pomagati. Pouk poteka bolj mirno in spontano. Vse naloge lahko takoj tudi on dobi in naredi. Učitelji lahko takoj pregledajo in ocenjujejo. Hvala še enkrat, brez vas ne bi šlo, mamica Irena in Duško”

Seveda pa to ne bi zmogli brez naših številnih donatorjev, ki so nam na različne načine pomagali, da smo zbrali potrebnih 9.997 evrov za nakup neprecenljive opreme in tako zopet naredili nekaj dobrega. Le s skupnimi močmi lahko spreminjamo otroški svet na bolje in uresničujemo njihove želje in potrebe, ki so jim včasih težko dosegljive, a nujno potrebne za nadaljnji razvoj, uspeh in samostojno delo.

Predajo smo naredili v Centru IRIS, tako kot ponavadi, kadar nas njihovi mobilni učitelji prosijo za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup pripomočkov za “njihove” slepe in slabovidne otroke, da se lažje vključujejo v izobraževalne procese.

Imeli smo se super, veliko smo se pogovarjali in uživali v druženju. Zara in Duško sta pokazala in povedala kako deluje vrstica, kako z njeno pomočjo in računalnikom bereta, pišeta, iščeta informacije, se učita, gledata filmčke in si dopisujeta z vrstniki. Skratka srečna in zadovoljna sta bila. Pri računalnišem opismenjevanju, slepem tipkanju in učenju brajice jima pomagata učitelja računalništva Mateja Jenčič in Grega Hribar, na šoli ju obiskujeta še Sara Češarek in Jelena Žagar in drugi mobilni učitelji iz Centra Iris, ki jima nudijo celostno obravnavo. Ravnateljica Katjuša Koprivnikar je poudarila, da je pri njihovem delu pomembna tudi podpora staršev in dobro sodelovanje z rednimi šolami in njihovimi učitelji. Tako gre vse lažje in hitreje, pa še otroci dobijo tisto kar najbolj potrebujejo. Prav tako so jima za šolsko delo priskrbeli prenosnik, vrstici in ostalo opremo, da lažje sledita pouku.

Prav tako opremo pa Zara in Duško potrebujeta tudi doma, da lažje, predvsem pa hitreje opravljata šolske obveznosti. Prenosnik sta že imela, potrebovala sta samo še vrstici in jaws. Tako smo se odločili, da jima pomagamo pri nakupu te drage opreme in pohiteli z naročilom. Tako sta brajevi vrstici dobila že v začetku poletnih počitnic, pred začetkom same akcije zbiranja sredstev. Z njo sta se spoznavala, jo testirala, se učila rokovanja in se intenzivno pripravljala na novo šolsko leto, da bi lahko čim preje začela s samostojnim šolskim in domačim delom. Da jima doma ne bi bilo več treba pisati z brajevim strojem ali uporabljati lupo.

Prav tako sta potrebovala veliko pomoči pri branju, matematiki in drugih predmetih tudi s strani staršev, predvsem mamic. To jima je vzelo veliko dragocenih in utrujajočih ur v popoldanskem času, pa tudi konec tedna. Snovi je veliko, prav tako predmetov in v letošnjem šolskem letu brez nove opreme ne bi zmogla več slediti pouku.

Hvaležni smo tudi našemu donatorju in poslovnemu sodelavcu Dušanu Jankoviču iz Diopte, ki je bil že pred samim zbiranjem sredstev pripravljen nabaviti vrstici in jih dati v uporabo slepima osnovnošolcema.

Brajeva vrstica za dvanajstletnega Duška

Duško Djukanović je slep deček. Rodil se je kot nedonošenček in pri treh mesecih izgubil vid, s pomočjo operacije in številnih pregledov v tujini (Belgiji, Rusiji...) so mu v prvem letu življenja skušali rešiti vid. V družini so jemali kredite, mamica je imela dve službi a ni pomagalo. Ostalo mu je manj kot 2% vida.

Skupaj z mamico Ireno se je šele pred tremi leti iz Črne gore preselil v Slovenijo. Mamica pravi, da je ponosna, ker je Slovenka, da ima Duško pri nas boljše pogoje za učenje in napredek. Živita v podnajemniškem stanovanju na Jesenicah. Težko se prebijeta skozi mesec, a sta vesela in hvaležna za vse kar jima je omogočeno. Lahko bi živela pri sorodnikih v Tolminskih hribih vendar bi bila vožnja v Ljubljano za njiju predaleč.

S pomočjo učiteljev v Centru IRIS ima Duško omogočene vaje vida, ure računalništva, orientacije in mobilnosti, športa pa tudi glasbeno teorijo. Saj obiskuje privatno glasbeno šolo, kjer se uči klavirja. Odlično mu gre, skupaj z učiteljem sta že napisala čudovito in precej zahtevno skladbo, ki mi jo je Duško ob mojem obisku ponosno zaigral. Je bister, nadarjen in izjemen deček. Čeprav je težko pri miru, se je hitro prilagodil novemu okolju in sošolcem.

Duško je uspešno končal 5. razred redne osnovne šole Prežihovega Voranca na Jesenicah. Po metodi za slepe uporablja brajico za branje in pisanje, za lažjo orientacijo pa uporablja belo palico. V šoli je do sedaj sledil pouku s pomočjo natisnjenega gradiva v brajici. Sedel je v prvi vrsti in si z brajevim strojem zapisoval učno snov po nareku učiteljice ali spremljevalke. Doma mu je veliko pomagala tudi mamica, ki se je povsem predala sinu in njegovemu napredku. Pravi, da pomoč potrebuje predvsem pri matematiki. Vendar takšen način dela v prihodnjem šolskem letu ne bo več zadostoval. Količina učne snovi se bo povečala, poučevali ga bodo različni učitelji, selil se bo iz razreda v razred.

Mamica je kupila prenosni računalnik, da bi sinu olajšala šolanje, a potrebuje še brajevo vrstico vredno 4.200 evrov, ki si je niti v sanjah ne moreta privoščiti. Z vrstico in pripadajočo programsko opremo bi imel Duško lažji in hitrejši dostop do učnih gradiv, učbenikov, zemljevidov in slovarjev.

»V šoli je dobil iz Centra IRIS sposojeno vrstico in prenosnik, vendar jo potrebuje tudi doma. Ker Duško nima možnosti, da bi tudi doma vadil branje z brajevo vrstico, napreduje počasi in tako tudi z izposojenim računalnikom v šoli težje sledi pouku,« pove Sara Češarek, dečkova tiflopedagoginja iz Centra Iris in doda, da bi mu brajeva vrstica poleg lažjega šolskega dela omogočala tudi sklepanje in vzdrževanje socialnih stikov in prijateljstev preko socialnih omrežij, pisanje elektronske pošte, iskanje informacij in povezovanja z učitelji itd.