Trinajstletna Klavdija bi rada postala samostojna
Klavdija je težko slabovidna deklica z 10 % ostankov vida, poleg tega ima še druge težave, sladkorno bolezen in krhke kosti. Obiskuje 7. razred na OŠ Šmarje pri Jelšah.
Slabovidna Klavdija Ratajc živi v Strtenici pri Pristavi pri Mestinju, v štiričlanski družini z mamico, atijem in starejšo sestro Tadejo, ki je tudi močno slabovidna. Slabovidnost je pri obeh dekletih genska in ni ozdravljiva. Pri branju in učenju si lahko pomagata le s pripomočki kot so elektronska lupa, prenosni računalnik in kamera, ki omogoča branje s table. Doma imajo večji ekran televizorja, da lahko Klavdija sedi čisto blizu in bere podnapise ter vidi sliko. Rada tudi riše in obožuje domačega mucka.
Klavdija je težko slabovidna deklica z 10 % ostankov vida, poleg tega ima še druge težave, sladkorno bolezen in krhke kosti. Obiskuje 7. razred na OŠ Šmarje pri Jelšah. Šolo zelo rada obiskuje, saj ima v razredu tudi najboljšo prijateljico, za katero so hvaležni tudi učitelji, ker ji pri pouku ogromno pomaga. Klavdija spremlja pouk tako, da vse učne liste, besedila iz učbenikov, delovnih zvezkov in beril bere z ročno lupo. Tudi vse, kar zapiše v zvezek, zapiše s pomočjo lupe saj brez nje zapisa za sabo ne more prebrati. Največje težava pa se je v letošnjem šolskem letu začela pojavljati pri matematiki, saj je vsako učno uro ogromno zapisa na tabli, ki ga Klavdija ne vidi in seveda ne zmore samostojno prepisati. Med učno uro ves čas prepisuje iz sošolkinega zvezka.
Do letos je Klavdija opravila prepise tabelske slike s sošolkino pomočjo, ki ji tudi potiho narekuje snov. Letos pa pravijo učitelji, da so začeli opažati, da to za njeno sošolko postaja vedno bolj moteče in posledično sploh ne more biti zbrana pri razlagi snovi, ker jo Klavdija preveč moti.
Edina rešitev za Klavdijo, da bi lahko samostojno prepisovala tabelske slike pri pouku, je elektronska prenosna lupa z vrtljivo kamero Transformer, ki stane nekaj več kot 1.900 evrov. Starši za nakup lupe nimajo dovolj sredstev, saj ima Klavdija sestro, ki je tudi slabovidna, obiskuje šolo in prav tako potrebuje nenehno pomoč pri njenem šolanju. Mama prejema nadomestilo za izgubljen dohodek, oče pa je invalidsko upokojen.
Po večih mesecih iskanja sredstev za nakup elektronske lupe nam je s prijazno gesto gospoda, ki nam je pomagal že pri nakupu vozička za Lejlo, uspelo zaključiti tudi to akcijo. Gospod je namreč prispeval še manjkajoča sredstva v višini 715,00 eurov.
Predajo pripomočka, ki bo Klavdiji olajšal šolanje, bomo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani pripravili v začetku šolskega leta.