Milena

Rojena je bila v Srbiji kjer  ni bila vključena v nobeno obravnavo ali institucijo, zato sta se z mamico po osmih letih vrnili nazaj v Slovenijo. Zaradi zaostanka v razvoju je bila Milena usmerjena v posebni  program vzgoje in izobraževanja  v  Centru  IRIS kjer so dali poudarek predvsem na razvijanju samostojnosti na vseh področjih (oblačenju, osebni higieni, pripravi hrane, čiščenju, izražanju svojih potreb, želja in počutja na ustrezen način…). Na posameznih področjih je Milena postala popolnoma samostojna,  drugje pa potrebuje manj ali več pomoči. V začetku je imela težave z vedenjem, težje se je izražala, ni znala jezika, zahtevnost učnih snovi je bila prevelika, pa še nastanjena je bila  v domu Centra IRIS, brez staršev.

Je simpatično dekle, ki se razveseli vsakega, ki ji nameni trenutek pozornosti. Je vedoželjna in išče nove informacije in ljudi, ki bi se z njo rokovali, pogovarjali. Rada ima pozornost, še bolj pa se razveseli poljubčka na ličko. Rada klepeta in obnavlja doživete trenutke. Največ veščin se nauči v vsakodnevnih in konkretnih situacijah. Rada gre na morje, rada obišče kmetijo, živali jo vedno zanimajo, čeprav jih ne želi imeti vedno v rokah. Trenutno ljuba tema so otroci-kako nastanejo, kako se rodijo...

V zadnjih nekaj letih v šoli Mileno usmerjajo predvsem k uporabi brajevega stroja. Zaradi pozne vključitve  v program šolanja se njen tip počasi razvija, tudi motorika prstov je okornejša. Zato se je njena učiteljica Tjaša obrnila na nas za pomoč pri nakupu brajevega stroja s trdimi tipkami, ki dopuščajo močno pritiskanje. Tako bi imela deklica možnost učenja branja in pisanja glede na njene zmožnosti, pa še svoj stroj bi lahko imela s katerim bi se kasneje učila in vadila tudi doma pri njeni skrbnici, teti Zlatki.

Z donacijo gospoda Marka Drešarja iz Medvod, ki se je odrekel rojstnodnevnim darilom in ostalih naših donatorjev je Milena dobila nov 1.310 evrov vreden brajev stroj  s povečanimi celicami.  Milenina učiteljica Tjaša Pečnik pravi: “Počasi se uči črk na brajev stroj, a je vztrajna. Potrebuje veliko vaje, zato si pisanje popestri še s črkovanjem ali prepevanjem po ritmu pritiskanja na tipke. Na stroj tudi riše, pri čemer mora poslušati moja navodila.”

Torej srečno Milena pri učenju in vse dobro v življenju ti želimo.

Pa še nekaj utrinkov našega druženja ob predaji brajevega stroja.

S štiričlansko družino je do desetega leta živela v Srbiji,  v vrtec in v šolo je niso sprejeli, ker je zaostajala v razvoju. Starši bi jo morali voziti v Zemon v Zavod za slepe pa niso imeli denarja, zato je ostala doma. Ker ima deklica dvojno državljastvo, sta se Milenina teta in njen mož odločila, da jo vzameta k sebi in skrbita zanjo. V Sloveniji sta ji želela omogočiti šolanje in celostno obravnavo.

Milena je vključena v posebni program izobraževanja v Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, hkrati tudi v internatsko oskrbo. Vikende in počitnice pa preživlja pri teti in stricu, kjer jo pogosto obiskuje tudi mamica. Mamica in teta Zlatka povesta, da deklica ni znala sama jesti, se obleči, bala se je umivanja, veliko je kričala. V štirih letih bivanja v Sloveniji  pri teti in stricu ter bivanja v Zavodu, je zelo napredovala. Zadovoljni so z doseženim napredkom, sodeljujejo s šolo in radi sprejemajo strokovna navodila, ki pomagajo Mileni pri nadaljnem razvoju. Še veliko bo potrebovala, da bo postala bolj samostojna, a pri teti se počiti dobro, rada jo ima in lepo govori slovensko.

Milena je vedno nasmejana in dobro razpoložena, je zgovorna in se rada objema. Rada da poljub in rada sprašuje kakšen je svet okoli nje in ljudje, ki jih spoznava.  Pomaga tudi pri kuhi in pospravljanju. Potrebuje pa tudi mirno okolje in čas za počitek.

Milenina učiteljica Tjaša Pečnik pravi, da je deklica na pravi stopnji programa osvojila učni načrt in ga uspešno zaključila. Osvojila je programe na področju socializacije, samourejanja, orientacije, komunikacije in opismenjevanja. Občasno je imela težave z neprimernim vedenjem, zato potrebuje doslednost, vztrajnost in jasno določene meje. Tudi na tem področju je v primerjavi z začetnim stanjem opazen napredek.  Milena se že nekaj časa uči tudi tipkanja na brajevem stroju. Glede na njene zmožnosti naj bi se počasi naučila brati in pisati po metodi za slepe.

Vendar starši in rejniki nimajo denarja za nakup Brajevega stroja, ki stane nekaj več kot 1.300 evrov in bi Mileni omogočil nadaljni razvoj.