Urška Novak

Urška je dobila najlepše in največje novoletno darilo, električni invalidski skuter s katerim bo svojega kužka lahko peljala na sprehod.  Na Otroškem oddelku  URI SOČA, kjer smo imeli predajo, je bilo v zraku polno veselja in pričakovanja, tudi z moje strani, Urškine mamice in strani donatorke, ki je bila z nami. 

A najprej je bilo potrebno, s pomočjo fizioterapevtke Katje in Mateja iz podjetja Soča-oprema d.o.o. ter budnim očesom fiziatrinje dr. Hermine Damjan, še enkrat preveriti vse nastavitve in prilagoditve. Potem pa se je Urška lahko suvereno in ponosno zapeljala po njihovih pisanih hodnikih  in pokazala, da je varna voznica, saj si je izkušnje nabirala že doma na dvorišču, ko so ji prijatelji posodili skuter in na Otroškem oddelku,  kjer je bila konec septembra na strnjeni obravnavi in sta lahko skupaj z fizioterapevtko Katjo skuter nekaj časa testirali, se učili varne vožnje in izbrali pravega zanjo.

Besede Urškinega očeta povedo prav vse, zato tudi v našem imenu še enkrat hvala podjetju Extra Lux d.o.o.  iz Ljubljane, gospodu Urošu Česniku iz Kranja, ki se je odrekel rojstnodnevnim darilom in zbrani denar namenil našim otrokom, ter vsem ostalim, ki ste nam omogočili nakup skuterja v višini  2.200 evrov. Hvala tudi podjetju Soča-oprema d.o.o. iz Ljubljane  za velikodušen popust in osebju otroškega Oddelka URI-SOČA za dolgoletno sodelovanje, pomoč in strokovne nasvete.

Največja Urškina želja je, da bi se skupaj s svojim kužkom lahko sama  peljala na sprehod, med svoje prijatelje in na obisk k prijaznim sosedom. A da bi se ji uresničila želja, potrebuje invalidski skuter vreden približno 2.200 evrov, ki ji ga starša ne moreta kupiti.

Urška Novak doma iz Ceršaka pri Šentilju je veselo in potrpežljivo 15 letno dekle. Zaradi cerebralne paralize IV. stopnje je priklenjena na invalidski voziček. Obiskuje prilagojen oddelek na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru, kjer se zelo trudi, čeprav težko zmore. A gre rada v šolo, saj se tam vedno kaj zanimivega dogaja, pa še en kup prijateljev ima.

Živi v  tričlanski družini, kjer je zaposlen samo oče, mama prejema nadomestilo za izgubljen dohodek, da lahko popoldne skrbi za invalidno deklico. Čeprav težko shajajo iz meseca v mesec, Urško skoraj vsak teden vozijo na fizioterapije, da ji ohranjajo gibljivost in moč. Vmes pa še doma pridno telovadijo, čeprav je Urška popoldne, ko pride iz šole že precej utrujena. A pravijo, da je to nujna stvar, da Urška lahko napreduje ali vsaj vzdržuje z veliko vztrajnostjo pridobljeno stanje.

Njena starša sta v prošnjo še zapisala: «Povsem je odvisna od najine pomoči, ker je nehodeča. Potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju, umivanju, transferjih,... Vodena je tudi na Uri Soča, kjer smo se letos pogovarjali, da bi zanjo bil primeren skuter, da bi lahko šla na zrak in obiskala blžľnje in prijatelje, tako, da bi se peljala sama, ker so klanci pri nas kar visoki je midva z ženo ne moreva peljati na sprehod. Tako je primorana cel dan preživeti pred hišo. Urškina največja želja je, da bi bila lahko vsaj malo samostojna. Odkar je v Rehabilitacijskem centru Uri Soča videla skuter, sanja samo še o tem, da bi svojega kužka peljala na sprehod sama in šla na obisk do kakšnega prijatelja ali pa kar tako na sprehod po vasi.

Zelo težko nama je pri srcu, ker ji žal tega ne moreva omogočiti, tako se vsak večer v posteljo uleževa s solznimi očmi, ker ne veva od kod dobiti denar, da svoji hčerki omogočiva vsaj malo samostojnosti.

Velikokrat mi reče, da najbolj pogreša svobodo, da ni ves čas prikovana na voziček in hišo.  Tako se obračamo ponovno na vas, če bi bila kakšna možnost, da nam priskočite na pomoč in nam pomagate doseči ta cilj, ker ga sami resnično ne zmoremo. Hvala iz srca.«

Urška je bila konec septembra  ponovno na Otroškem oddelku URI Soča v Ljubljani na dvotedenski celostni obravnavi. Najbolj je potrebovala fizioterapije in vaje, ki  naj bi jih po navodilih njihovih strokovnjakov izvajali  tudi doma. Julija je bila namreč Urška operirana na desnem stopalu, nato je dva meseca imela še mavec, ki so ji ga konec avgusta sneli in vzeli mere za opornici, da bo lahko stopila na nogi in izvajala ustrezne vaje. Prav tako je v tem času Urška še enkrat preizkusila skuterje z različno močnimi motorji in širšimi kolesi, ki bi zmogli njihove klance. Tako so se tudi po nasvetu in priporočilu dr. Hermine Damjan obrnili na nas za pomoč pri nakupu skuterja, ki stane 2.200 evrov.  Dobavlja ga podjetje Soča oprema d.o.o. Ljubljana.

Urška je na preizkusu - seveda pod budnim očesom prisotnih - opravila prve metre vožnje. Kar dobro ji je šlo. Z vsakodnevno vajo in kilometrino pa bo postajala vedno bolj vešča vožnje.

Kdaj pa bo tisti srečni dan, ko bo resnično iz garaže zapeljala svoj »Ferari« pa je odvisno od dobrih ljudi. Upamo, da ji bomo  že do Miklavža lahko uresničili željo.