Nebojša Jovanović, Tatjana Firevski - Jovanović, Sandra Jovanović - ĐorđevičŽIVETI ALI ŽIVOTARITI PSIHOLOGIJA USPEHA | ||
ISBN: | 978-961-93679-2-6 | |
Format: | 210 x 145 mm | |
Število strani: | 223 | |
Vezava: | Šivano - lepljeno - zavihki | |
Izdajatelj: | Zavod VID | |
Leto izida: | 2016 | |
Cena: | 28,60 EUR | |
Stroški pošiljanja: | brez poštnine | |
Predgovor avtorja:
Ali ste uspešni v igri, imenovani življenje?
Živite ali životarite?Kaj običajno odgovorite ljudem, ko vas vprašajo: »Kako si? Kako živiš? Kako ti gre v življenju?« Razen tistega vljudnega: »Dobro, hvala za vprašanje, in kako si ti?«, kaj odgovorite, kar ni čista vljudnost, a odraža vaše počutje lastnega življenja. Najpogosteje slišimo odgovore, kot so: »Nekako gre«, »Vozim nekako«, »Tako kot mora«, »Životarim kot vsi ostali«, »Srednja žalost…«, »Če bi bilo bolje, ne bi bilo dobro…« Kako vi odgovorite na vprašanje, kako živite? Kako bi resnično odgovorili? Ali živite ali životarite? Ali ste uspešni? Nekateri od vas bodo verjetno odgovorili nekaj kot: »Uspešni v čem? Odvisno od tega, kaj je za vas uspeh…« Kaj vi mislite, da je uspeh? V čem ste uspešni? Ali ste uspešni, če uspeh definiramo takole: uspeh je realizacija tistih ciljev, ki smo si jih zastavili. Jasno je, da ima ta definicija pomembne pomanjkljivosti. Kaj če ste si postavili zgrešene cilje? Vprašanje je preveč zakomplicirano, da bi nanj enostavno odgovorili. Razen, če ste zares uspešni. Potem boste brez večjega razmišljanja podali enostaven odgovor: »Da, uspešen sem«, »Odlično sem, gre mi tako, kot si želim. Srečen sem« z občutkom, da ste v to prepričani, da ni nikakršnega dvoma. Lahko pa zastavite vprašanje: »Uspešen v čem?« Da, lahko si uspešen na nekem področju življenja, a neuspešen na drugem pomembnem področju življenja. Ali lahko uspeh na enem področju naredi vaše življenje dovolj izpolnjeno in zadovoljno, da bi lahko rekli: »Počutim se uspešnega, brez dvoma.«
Ko bi vas nekdo vprašal, ali ste zdravi, a vi, bog ne daj, imate bolno srce, kaj bi mu odgovorili? Ali bi rekli: »Kakor se vzame, odvisno od tega, kaj smatrate za zdravje?« Ali pa morda: »Sem, moja desna noga je super. Zdrava je, čvrsta, odlično razvita…« Zveni neumno, mar ne? Človek je celota. Bolezen enega dela telesa, kvečjemu tistega vitalnega, je bolezen celega organizma. Če je ena vaša noga krajša od druge, potem šepate skozi življenje. Ali bi se vam tudi zdelo neumno, če bi nekdo rekel, da ima uspešno kariero, njegov zakon pa je totalna polomija? Ali je ta človek uspešen? Ali tudi tukaj velja tisto, kar smo rekli za zdravje, in sicer to, da je človek celota in da je neuspeh na nekem področju življenja neuspeh človeka kot celote?
Recimo, nekdo je znan, slaven, njegov otrok pa jemlje mamila? So pa tudi takšni, ki bodo rekli: »Pa ne more človek uspeti na vseh področjih, v vseh vidikih življenja ne more imeti vsega. In kariero in denar in družino in prijatelje in zdravje…« To je velika zmota. Lažejo vam. Človek je lahko uspešen v vsem in edino takrat je uspešen. Lahko, če hoče. Morda bo nekdo rekel, da je to mogoče nekje na nekem drugem kraju, a ne tudi tukaj v Srbiji (slišali smo veliko takšnih komentarjev). Bedarija. Lahko, če hoče, in če ve, kako. Če bi gledali na zadevo skozi statistiko človeških neuspehov, nam ne bi bilo težko dojeti, da je veliko število zakonov neuspešnih. In če iz tega izvlečemo nauk, da je zakon »premagana institucija«, vrsta odnosa, ki je po svoji naravi obsojen na propad, s tem samo opravičujemo svoj neuspeh ali strah pred vstopom v zakon, in se tako uvrščamo v statistiko človeških neuspehov. Če obstaja nek zakon, v katerem sta dva človeka srečna, potem se poruši sklep statistike. Če lahko en par, potem ni problem v zakonu, ampak v tem, kaj ljudje v zakonu počnejo, da bi se vključili v statistiko neuspehov. Tisto, kar lahko ustvari vsaj en človek, dokazuje, da je to tudi zmožnost človeške rase. Tisto, kar lahko ustvari vsaj en par, kaže na to, da je to zmožnost človeškega odnosa. Vse ostalo je samo statistika človeških neuspehov pri uresničevanju lastnih potencialov.
Obstajajo srečni in uspešni ljudje, uspešni na vseh ključnih področjih življenja. Ti so v manjšini. To so tisti redki, ki niso dovolili, da se njihovo življenje uvršča v statistiko človeških neuspehov. Iz takšnih statistik niso hoteli ustvarjati zaključke o življenju in da od tega napravijo svoje doživljanje sveta. Pa tudi, če obstaja samo eden, je to dokaz, da je to mogoče. Ostali se enostavno niso dovolj potrudili ali niso imeli dovolj sreče. V veliko primerih se ljudje niso dovolj potrudili, da naredijo vse, kar je potrebno, da bi bili uspešni. Morda niso vedeli ali se niso dovolj potrudili, da bi izvedeli. Morda niso hoteli… Uspešnih ljudi je malo. Večinoma je neuspešnih. Obstaja pomembna razlika v tem, kaj delajo uspešni in neuspešni, in ta razlika v tem, kaj delajo, je vzrok posledic njihovega uspeha v življenju. Z izbiro obnašanja, tisto, kar mislimo, čutimo in delamo, izberemo tudi posledice – uspeh ali neuspeh v življenju (življenjski zakon). Vsi mi nepretrgoma izbiramo. Vsak dan ves dan. Naše življenje je rezultat vseh naših izbir.
Ljudje se bistveno razlikujejo po tem, kaj smatrajo za pomemben življenjski cilj in vrednote. Razlikujejo se po načinih, po katerih postavljajo cilje in po načinu, po katerem jih dosegajo. Obstajajo tudi tisti, ki smatrajo, da so vrednote relativne. Vsak čas in vsaka družba nosi neke svoje vrednote. Obstajajo tudi tisti, ki verjamejo, da različne ljudi lahko izpolnijo različne stvari, da iz tega lahko nastanejo različne vrednote, cilji in načini doseganja ciljev. Takoj na začetku bomo rekli, da mi v to ne verjamemo. Obstaja pisanost ciljev, h katerim ljudje stremijo, v vrednostih, ki jih imajo v načinih, da jih koristijo, da bi ustvarili sebe, vendar to je samo zunanja slika. Pri svojih osnovnih potrebah, v tistem, kar se imenuje človeška narava, se ljudje zelo malo ali celo nič razlikujejo. Seveda vemo, da človek lahko izkrivi svojo naravo, da verjame v vrednote, ki niso njegove (vrednote, vtkane v človeško naravo), da sebi določi cilje, ki ga bodo popeljali dalje (toda morda bližje nekemu vzorcu, čigar osvoji že skozi izobraževanje). A malo verjetno je, da bo, če ne sledi svoji bazični vrednosti in ciljem, prišel do takšne vrste uspeha, kateri ga bo izpolnil, da lahko brez dvoma reče: »Da, uspel sem v življenju. Izpolnjen sem.«
Katere so te bazične vrednosti? Ljudje so napisali na tone knjig in poskušali najti odgovore na to vprašanje. O tem nam govorijo religije, filozofi, etiki, ideologi in mnogi drugi, pretvarjajoč se, da poznajo odgovor. Ali naj jim verjamemo? Ali vi nam lahko verjamete? Nehajte, preverite. Leta in leta delamo z ljudmi. Ukvarjajoč se s psihoanalizo, s procesom samoodkrivanja, v katerem vam ljudje zaupajo svoje najintimnejše misli, občutja, strahove in želje, smo se prepričali, da so ljudje v osnovi isti. Tisto, kar vam pripovedujejo, se zdi kot pisanost človeške narave, različnost v idejah o življenju, podobi sveta, človeka, človeške narave, različnost v idealih, vrednotah, ciljih… Skratka, ko dobro pretresejo lastno življenje, emocije, potrebe, stališča, nezavedno, ideale, vrednote, vsi nekako pridejo do istega (če prej ne opustimo samoraziskovanja). V začetku pisanost, na koncu pa zelo podobna zgodba. Lahko bi se vprašali ali je zgodba podobna zato, ker jo sčasoma prepričamo v naše vrednosti? Odgovor je: ne. O naših vrednostih v procesu psihoanalize tudi ne govorimo. Če bi govorili, bi zaustavili proces samoodkrivanja in začeli s procesom prepričevanja. Že od otroštva nekdo poskuša v nas vgraditi sistem vrednot, kot so starši, vzgojitelji, družba, mediji… V vsem tem se človek izgubi in oddalji od sebe in zato tudi prihaja na psihoanalizo. V procesu samoodkrivanja se vrača nazaj, razodevajoč delček za delčkom zunanjih usedlin na svoji osebnosti, da bi prišel do tistega, kar v resnici je. In to, kar v resnici ljudje so, se malo razlikuje pri tistih, ki gredo skozi proces samoodkrivanja. Temeljne, bistvene potrebe so gotovo enake pri vseh ljudeh. A to ne pomeni, da so kot kloni. Nasprotno, takrat izgledajo in se obnašajo avtentično. Toda temeljne vrednote, potrebe in cilji, ki iz njih izvirajo, so gotovo identični. Konkretne oblike izražanja, operativni cilji, dela, s katerimi se ukvarjajo, to je normalno, različno, a v vsem tem obstajajo podobni motivi in vrednosti. Načini se razlikujejo, toda tudi v njih obstaja skupni imenovalec – vrednosti. Večne vrednote so: ljubezen, delo, resnica, spoštovanje avtonomije druge osebe… Te vrednosti jih vodijo do ciljev, ki jih izpolnjujejo, in ko jih izpolnijo, se počutijo, da so uspeli v tem, kar je v bistvu pomembno.
Človek je bitje s svobodno voljo (čeprav jih veliko tudi temu oporeka) in lahko izbira in si postavlja cilje. Vsak dan, vsako uro in minuto nekaj izbiramo in si s tem odrejamo lastno prihodnost. Z branjem te knjige delate izbor – kaj boste od prebranega sprejeli, koliko boste iskreni do samih sebe, ko odgovarjate na vprašanja, ki vam jih zastavljamo, kaj boste naredili s tem, kar boste odkrili o sebi ter ali boste in kakšne spremembe boste naredili v svojem življenju… Od tega, kako človek izbira, je odvisno tudi to, kako živi. Vsak izbor ima svojo ceno.
Življenje je igra, ki ima svoja pravila. Življenjski zakoni so pravila igre. Obstajajo ljudje, ki razumejo življenjske zakone in jih uveljavljajo, in oni uspevajo v igri življenja. Tisti, ki ne razumejo zakonov življenja, ali se jih ne držijo, so zgube. Vprašanje je, kako sploh ostajajo živi. Velikokrat smo se to vprašali ob delu z ljudmi, ki so se obračali na nas zaradi raznih emotivnih problemov in neuspehov: »Zakaj ne vidijo tistega, kar je tako očitno!? Kako lahko živijo v nasprotju z osnovnimi zakoni življenja in človeške narave in še vedno tolčejo z glavo v zid?« Življenjski zakoni so pravila igre, ki se jih nismo mi izmislili. Ti so enostavno takšni, kakršni so, in nihče nas ne vpraša, če se z njimi strinjamo, če jih smatramo za pravične in logične, in če mislimo, da je potrebno, da obstajajo. Padli smo v igro, ki se imenuje življenje, čeprav nas nihče ni vprašal, če to hočemo. Kakšne so naše možnosti izbire? Da se umaknemo iz igre? Da, lahko se ubijemo. Ali pa se delamo, da pravila ne obstajajo? Da, a dohitela nas bo kazen (neuspeh, nezadovoljstvo, revščina, bolečina, slabo zdravje, nesreča…). Ali pa se potuhnemo in čakamo, da se življenje izteče, da bomo manj vpadljivi in igramo stranske vloge? Da, a tudi to ima svojo ceno: majhno življenje – majhno zadovoljstvo, malo uživanja v življenju. Poskušamo zmagati, ne da bi poznali pravila igre in ne da bi jih spoštovali? Ni pogojev. Vedno bomo zgube. Razumeli bomo in sprejeli pravila igre ter jo igrali z vsem srcem? Da, edino tako bomo uživali v tej igri in postali zmagovalci. Zaradi tega igra tudi obstaja. Z življenjskimi pravili ni demokracije, kot je ni niti s fizičnimi zakoni. Ali se lahko demokratsko razpravlja z zakonom gravitacije? Eden je poskusil, toda… Povedali vam bomo eno zgodbo.
Nek človek se je povzpel na vrh nebotičnika. Bil je prepričan pristaš demokracije in je smatral, da demokratična načela veljajo povsod. Ni se strinjal z zakonom gravitacije, zato mu je želel oporekati, da razloži svoje stališče o tem in pokaže svoje nesoglasje. To je smatral za svojo demokratsko pravico. Verjel je, da so tudi fizični zakoni odvisni od tega, v kaj človek verjame. Verjel je, da je zakon gravitacije samo ena teorija, v katero ljudje verjamejo leta in leta samo zato, ker jih je nekdo, ki je imel dobro kampanjo, prepričal v to. In masa se je še naprej obnašala po silah inercije in ljudje so padali z višine in se pri tem poškodovali. Če bi verjeli, da je možno, da se manjše telo upre privlačnosti večjega telesa, bi se to tudi zgodilo. Morda bi padali navzgor. V želji, da potrdi svoja prepričanja, je skočil z nebotičnika. Dovolj dolgo je letel, da bi imel čas, da se razočara v…
Ta zgodba je seveda izmišljena. Mogoče pa tudi ni? Pa kdo je toliko neumen, da oporeka tistemu, kar je temeljno, očitno, potrjeno z vsemi izkušnjami… Če verjamete ali ne, večina ljudi, tistih neuspešnih, dela prav to – upira se osnovnim zakonom človeške narave in življenja ter poskuša dokazati pravilnost svojih prepričanj z neprestanimi poskusi, da bi le nekako padli navzgor. Da ne boste rekli, da nekaj podobnega ne delate tudi vi v svojem življenju?
Morda res ne skačete z vrha nebotičnika, da bi oporekali zakonu gravitacije, toda če ne uspevate v življenju, ali ne razumete ali pa se ne držite nekih življenjskih zakonov, ki so prav tako temeljni kot zakon gravitacije. Kateri zakoni so to, nas v šoli niso učili. Drugače bi jih znali našteti. To jasno pove o tem, da šola ni dobra. Nekatere od zakonov življenja smo se naučili od ljudi, ki so nas vzgajali in s katerimi smo prihajali v kontakt tekom življenja. Če ljudje, ki so nas učili, niso sami uspešni, če niso uspeli spremeniti svojega življenja v vznemirljivo in popolno igro, ki jih vodi do občutka veselja, blaginje, uživanja v življenju, kako so nas potem lahko naučili življenjskih zakonov, ki jih tudi sami niso poznali? To preprosto ni mogoče. Ne morete nekoga naučiti o nečem, kar še sami ne veste. Če bi vedeli, bi najprej naučili sebe, nato pa znanje tudi uporabili. Znanje, ki se ga ne uporablja, ni nič vredno. Ko imate znanje o tem, kako nek sistem deluje, potrebujete načrt, in sicer strategija vezana na to, kako doseči to, kar si želite v tem sistemu. V igri, imenovani življenje, so vam potrebne učinkovite življenjske strategije, ki so zasnovane na poznavanju življenjskih pravil. Povedali vam bomo, katera so ta življenjska pravila, kako se lahko naredi efektivna življenjska strategija in ponudili vam bomo nekatera osnovna načela uspeha. Skratka, nikoli se vsega ne more napisati v eni knjigi. Najpogosteje je človek ujet takrat, ko pride do natančne uporabe lastnosti v lastnem življenju. Če zares razumete principe, boste našli način, da jih uporabite na različnih področjih življenja. Đorđe Balašević bi rekel: »Princip je isti, vse ostalo so nianse.«
V tej knjigi vam bomo prenesli nekatere izkušnje in znanja o tem, kako ste lahko uspešni na različnih področjih življenja in v življenju kot v celoti. Izvlekli smo, skrčili in ustvarili bolj preprosto za spremljanje izkušenj, ki so nam jih podarili uspešni ljudje. V naši praksi smo delali tako z zelo uspešnimi kot z zelo neuspešnimi ljudmi. Z manj uspešnimi, da bi jim pomagali premagati svojo neuspešnost, z uspešnimi pa, da bi jim pomagali, da bodo še bolj uspešni. Veliko tega o življenjskih pravilih in strategijah smo se naučili in od enih in od drugih. Prenesli vam bomo izkušnje in »trik« za doseganje uspeha, ki smo jih tudi sami koristili na svoji poti do uspeha. Odkrili vam bomo tudi strategijo neuspeha, tipične lastnosti neuspešnih ljudi in obrazce obnašanja, ki koristijo opremo in načine, ki jih mi vsi včasih ali pa vedno uporabljamo, da bi uničili svoje življenje in da bi našli opravičilo za to. Morda vam bo to v korist. Pomislite na to, da je maksimum, čigar človek lahko dobi od nekoga ali nečesa, določen s tem, koliko je pripravljen sprejeti. (To je življenjski zakon – začnite ga takoj uporabljati z branjem te knjige). Iz te knjige lahko prejmete veliko ali nič. Morda znanje, ki ga pridobite z branjem te knjige, vpliva na to, da pomembno izboljšate svoje življenje, a morda se samo malo sprostite in hitro pozabite na vse, kar ste prebrali. Rajši bi videli, da bi vzeli veliko, a to je odvisno od vas.
Nebojša Jovanović, psiholog, psihoterapevt in pisatelj, se že več kot dve desetletji ukvarja s psihoterapevtskim delom v kombinaciji s psihodinamičnim pristopom, bioenergetiko, kot tudi s psihofiziološkimi metodami biofeedbacka in nevrofeedbacka. Ustanovitelj je nove psihoterapevtske smeri – O.L.I., psihodinamične integrativne psihoterapije, in že več let poučuje bodoče psihološke svetovalce in psihoterapevte te metode. Je predsednik Združenja psiholoških svetovalcev Srbije. Poleg psihoterapevtskega dela pa se že vrsto let ukvarja s psihologijo uspeha in s treningom za vrhunske dosežke na različnih področjih: uspeh v osebnem razvoju, v poslu, pri delu, financah, v emotivnih odnosih, zakonu, pri starševstvu, športu, kreativnem izražanju… Objavil je: romane: »Biti jedno« - literarizirana psihoanaliza (Esoterija, 1998; Beoknjiga, 2001), »Susret« (Beoknjiga, 2001), »Nečujna muzika postojanja« - ljubezensko-poučni roman (Narodna knjiga, 2006); humoristično-psihoanalitične eseje: »O zvocanju i ljubavi« (Beoknjiga, 2002) in »O zavođenju i ljubavi« (Beoknjiga, 2003); zbirke humoristične poezije: »Humor na mozgu« (Ošišani jež, 1998) in »Kokice« (Plato, 2000). Ti dve zbirki sta bili objavljeni tudi v izdaji »Zbirka lekovitih gluposti« (Beoknjiga, 2004) in v knjigah s področja popularne psihologije otroške psihologije »ADD/ADHD – deficit pažnje i hiperaktivnost kod dece« (Centar za primenjenu psihologiju, 2006) in psihofiziologije »Kako se naštimovati uz pomoč biofidbeka« (Centar za primenjenu psihologiju, 2005) ter psihologije uspeha »Živeti ili životariti« (Narodna knjiga, 2006). S psihologijo uspeha se ukvarja na tistih področjih, v katerih je tudi sam uspešen. Kot lastnik in solastnik nekaj podjetij, ki se uspešno bavijo z različnimi dejavnostmi (s trgovino, z organiziranjem športnih in drugih manifestacij, s proizvodnjo), je združil znanja, ki si jih je pridobil na podlagi lastnih izkušenj v podjetništvu, z znanji iz psihologije uspeha. Kot direktor podjetja, ki je organiziralo in sodelovalo pri organizaciji številnih mednarodnih tekmovanj, dolgoletni predsednik Vaterpolo kluba Beograd, ustanovitelj Fonda za razvoj omladinskog sporta »Vidra«, s kompetencami uporablja psihologijo in psihofiziologijo uspeha na področju športa. Prav tako je ustanovitelj in predsednik Biofidbek asocijacije Srbije, organizacije, ki se ukvarja s preučevanjem in rabo metode sodobne psihofiziologije biofeedbacka in nevrofeedbacka. Te metode z uporabo izboljšujejo zdravje ljudi in imajo široko rabo pri treningu za vrhunske dosežke na različnih področjih in v različnih poklicih (šport, podjetništvo, glasba, politika, trenig pilotov, trening vodij). Nebojša Jovanović vodi številna predavanja, seminarje, delavnice, izobraževanja z različnih področij psihologije uspeha: motivacijske seminarje in predavanja, seminarje o taktikah in strategijah uspeha v podjetništvu, športu, financah, osebnem razvoju, čustvenih vezah, zakonu, starševstvu. Seminarja »Deficit pažnje i hiperaktivnost dece« in »Teški adolescenti, trening životnih veština« sta bila akreditirana s strani Ministrstva za kulturo Republike Srbije. Večina teh aktivnosti izvaja s svojo soprogo, hčerko in sodelavci preko organizacije, katere ustanovitelj je - Akademije uspeha i O.L.I. – centra za razvoj ličnosti. Živi in dela v Beogradu. |
Povezava na avtorjevo stran: www.olicentar.rs
Sandra Jovanović Đorđević, psihologinja in akademska slikarka. Diplomirala je na Univerzi »Sigmund Freud« FMK, slikarstvo pa na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu. V toku študija je svoja avtorska dela razstavljala na skupinski razstavah v galeriji »Cvijeta Zuzorić« (Beograd, 2001), v galeriji »Andrićev Venac« (Beograd, 2003), v galeriji »Diplomatski klub« (Beograd, 2004), v galeriji »Atrijum« (Kotor, 2004). Na razstavi »Savremeni slikari Srbije i Crne Gore« – galerija »Dalas« (Beograd, 2005) – je bila slika »Buđenje« Sandre Jovanović, iz serije »Slovenska mitologija«, izbrana v selekciji kot delo predstavnika najmlajše generacije, in razstavljena z avtorskimi deli najbolj znanih umetnikov Srbije in Črne gore, od 1930 do 2005. Samostojne razstave: »Slovenska mitologija« v galeriji »Taš« (Beograd, 2004), v galeriji »Radionica duše« (Beograd, 2005), v galeriji »Guarnerius« (Beograd, 2005), v mestni galeriji »Požega« (Požega, 2005), v Domu kulture Čačak (Čačak, 2006). Sandra pripravlja svojo novo knjigo o slovenski mitologiji in o slovenskem tarotu z ilustracijami slovenskih tarot kart. V prostem času se ukvarja z astrologijo, jogo in s šamanizmom. Veščine samoregulacije, ki izhajajo iz vzhodnih veščin, s katerimi se ukvarja, uporablja pri delu s skupinami na seminarjih in delavnicah, povezanih z uporabo psihologije uspeha na področju kreativnosti, osebnega razvoja in učenja veščin samoregulacije. Aktivno sodeluje s svojimi starši pri dejavnostih iz psihologije uspeha, pri čemer s svojim znanjem doprinaša kvaliteto aktivnosti Akademiji uspeha. Soavtorica je knjig »ADD/ADHD – deficit pažnje i hiperaktivnost kod dece« (Centar za primenjenu psihologiju, 2006) in psihologije uspeha – »Živeti ili životariti« (Narodna knjiga, 2006). Živi in dela v Beogradu. |
Tatjana Firevski-Jovanović, psihologinja, psihoterapevtka in slikarka, z več kot dvemi desetletji izkušenj z delom z otroci, adolescenti in odraslimi pri težavah odraščanja, izgradnje identitete in iskanjem avtentične osebnosti. Pri svojem psihoterapevtskem delu koristi psihoanalitičen pristop v kombinaciji z metodama za učenje veščin samoregulacije – biofeedback in nevrofeedback. Tatjana Firevski-Jovanović je podpredsednica Biofidbek asociacije Srbije. S psihologijo uspeha se ukvarja kot svetovalka, predavateljica in pedagoginja na področjih, kjer je v svojem življenju tudi sama najbolj uspešna – z uspehom v osebnem razvoju, kreativnem izražanju, starševstvu, odnosih z ljudmi, čustvenih vezah, zakonu in družini. Tatjana smatra, da predavatelj lahko drugim daje znanje o tem, kako uspeti, le s tistih področij, v katerih je tudi sam uspešen. Kot steber uspešne družine, v kateri se vsak član uspe realizirati in živeti svoje avtentične potenciale, se ona čuti kompetentna, da na osnovi lastnih izkušenj in strokovnih znanj uči druge o življenjskih veščinah v družini. Tri desetletja uspešnega zakona in več kot dve desetletji dela z ljudmi pri zakonskih težavah, zato je v svoja predavanja, seminarje in delavnice vtkala tudi temo: kako uspeti v čustvenih vezah in zakonu. Kot mati dveh uspešnih otrok, oseb, ki vesta, kaj hočeta v življenju, in si znata to tudi vzeti, in kot strokovnjakinja s številnimi izkušnjami pri delu z otroci in težavami odraščanja, nudi izbrušena in uporabna znanja na svojih seminarjih o veščinah starševstva. Prav tako je soavtorica knjig »ADD/ADHD – deficit pažnje i hiperaktivnost kod dece« (Centar za primenjenu psihologiju, 2006) in psihologije uspeha – »Živeti ili životariti« (Narodna knjiga, 2006). V pripravi je njena nova knjiga, ki se ukvarja s psihološkimi pripravami za bodoče mamice in z veščinami starševstva v najzgodnejšem obdobju otroka. Živi in dela v Beogradu. |
GARANCIJA!
Na to knjigo dobite tudi doživljenjsko garancijo. Če se držite navodil za uporabo in naredite domače naloge, ki vam jih bomo zastavili, vas bo to pripeljalo do uspeha v tem, v čemer želite uspeti. Seveda, da bi se držali navodila za uporabo knjige, morate knjigo tudi uporabljati. Če se pač zgodi, da jo uporabljate, da naredite tisto, kar se od vas zahteva, a niste zadovoljni z rezultati, vam bomo vrnili denar. Ne založniki, ampak mi avtorji osebno. V knjigi boste našli e-mail naslov, preko katerega nas lahko kontaktirate in izveste, kako lahko vrnete knjigo, nakar boste dobili povrnjen denar. S knjigo morajo biti predložene domače naloge, ki ste jih naredili, odgovori na vprašanja, ki smo vam jih zastavili. To vse je dokazilo, da ste delali tisto, kar smo želeli od vas in da ste uporabljali knjigo po navodilu za uporabo. Če se zgodi, da tisto, kar vam ponujamo, ne bo uspešno v vašem primeru, vas prosimo, da izkoristite svojo garancijo. Želimo izvedeti, zakaj nismo bili uspešni, da bi odstranili razloge neuspeha, ki ležijo v nas. To je vzorec, ki ga priporočamo tudi vam. V čemerkoli, če ne uspevate, poiščite razlog svojega neuspeha in ga odstranite. Cilj te knjige je, da vas motivira, navduši in prepriča, da spremenite v sebi in v svojem življenju tisto, kar ni dobro, da boste uspešni. Če v tem ne uspemo, vas naprošamo, da nam sporočite, kaj je manjkalo. Želimo se izboljšati in postati 100% uspešni. Ne bodite tiho, če nam želite dobro. Mi vam želimo dobro in ne bomo vam prizanašali.
150645